Oskrbovanje družinskega člana je zahtevna naloga, ki pogosto temelji na odgovornosti svojcev. V Sloveniji se sistem dolgotrajne oskrbe postopoma uvaja, kar pomeni, da se pravice in postopki lahko razlikujejo glede na čas in lokalno pristojnost. Spodnji pregled predstavlja preverjene, nevtralne in aktualne informacije o vlogi oskrbovalca, postopkih na centru za socialno delo ter podpori, ki je lahko na voljo starejšim in njihovim svojcem.
Kdo je lahko oskrbovalec družinskega člana
Oskrbovalec je lahko družinski član ali druga oseba, ki živi v skupnem gospodinjstvu s starejšo osebo ali ji redno pomaga. Najpogosteje to vlogo prevzamejo partnerji, otroci, vnuki ali drugi sorodniki. Oskrbovalec pomaga pri vsakodnevnih opravilih, kot so osebna higiena, pomoč pri prehrani, mobilnost, jemanje zdravil, urejanje doma in spremljanje na preglede.
Vloga centrov za socialno delo
Centri za socialno delo (CSD) so prva točka za urejanje številnih postopkov, ki so povezani z oskrbo starejših. Na CSD lahko svojci pridobijo:
- informacije o pravicah in možnih oblikah pomoči,
- usmeritev glede oskrbe na domu ali institucionalnega varstva,
- podporo pri izpolnjevanju vlog,
- oceno potreb starejše osebe.
CSD je vstopna točka tudi za postopek dolgotrajne oskrbe.
Osnove novega sistema dolgotrajne oskrbe
Zakon o dolgotrajni oskrbi se uvaja postopoma v letih 2024 in 2025. Sistem je namenjen osebam, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Postopek vključuje:
- oddajo vloge na CSD,
- oceno potreb in stopnje samostojnosti,
- pripravo osebnega načrta oskrbe,
- izdajo odločbe o pravici.
Ker je sistem v fazi uvajanja, se podrobnosti postopno dopolnjujejo, zato je vedno priporočljivo slediti uradnim obvestilom.
Pravice, ki jih lahko uveljavlja oskrbovalec
Oskrbovalci lahko v določenih primerih dostopajo do različnih oblik podpore, med drugim:
- svetovanje in izobraževanje o negi,
- psihološka podpora,
- začasna nadomestna oskrba (kratkotrajna razbremenitev),
- usmeritve glede tehničnih pripomočkov.
Nekatere možnosti se bodo širile z nadaljnjim razvojem sistema dolgotrajne oskrbe.
Odgovornosti in obveznosti oskrbovalca
Oskrbovanje zahteva veliko odgovornosti. Med ključne obveznosti sodijo:
- pomoč pri osnovnih življenjskih opravilih,
- zagotavljanje varnega domačega okolja,
- spremljanje zdravstvenega stanja,
- po potrebi sodelovanje z zdravstvenimi in socialnimi službami.
Ker je oskrba fizično in psihično zahtevna, je pomembno, da oskrbovalci skrbijo tudi za svoje zdravje in dobro počutje.
Primer iz prakse
Starejša oseba, ki živi z družinskimi člani, je zaradi težav z mobilnostjo potrebovala pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Družina je po pogovoru s CSD vložila vlogo za oceno potreb. Na tej podlagi je bil pripravljen osebni načrt oskrbe, ki je vključeval pomoč družinskega člana in dodatne podporne storitve. Družina je ob tem prejela usmeritve glede prilagoditve doma in razpoložljivih oblik razbremenitve.
Kaj je dobro vedeti vnaprej
Pred prevzemom vloge oskrbovalca je koristno razmisliti o naslednjem:
- kakšne bodo dejanske časovne in fizične obremenitve,
- katere storitve dolgotrajne oskrbe so na voljo,
- ali bo potrebna prilagoditev doma,
- kakšna je vloga drugih družinskih članov.
Dobro načrtovanje pomaga ohranjati kakovost oskrbe in zmanjšuje breme za svojce.
Pogosta vprašanja
Nekatere oblike finančne podpore so predvidene v okviru dolgotrajne oskrbe, vendar se postopno uvajajo.
Prva točka je center za socialno delo, kjer pojasnijo postopke in pomagajo pri vlogi.
Priporočljivo je poiskati pomoč, podporo in možnosti razbremenitve, ki so lahko na voljo na CSD.