Splet je v Sloveniji vse bolj priljubljeno okolje za komunikacijo, nakupovanje in urejanje storitev. Z rastjo spletne uporabe pa narašča tudi število prevar, ki ciljajo predvsem starejše uporabnike. V tem članku pojasnimo najpogostejše vrste prevar, ki krožijo v Sloveniji, ter kako ukrepati, če se pojavijo.
Najpogostejše vrste spletnih prevar v Sloveniji
Med pogostejše prevare sodijo:
- lažni SMS-i dostavnih služb (Pošta Slovenije, GLS, DPD),
- lažna bančna sporočila,
- prevare preko družbenih omrežij,
- ponaredki spletnih trgovin,
- lažni klici, ki se predstavljajo kot Microsoft ali banka.
Prevaranti pogosto uporabljajo slovenski jezik ali prevedena sporočila.
Kako prepoznati prevaro
Prevara je verjetna, če sporočilo vsebuje:
- nujne pozive k plačilu,
- zahteve za vpis bančnih podatkov,
- nenavadne povezave,
- slabo prevedeno besedilo.
Bodite še posebej pozorni na sporočila, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje.
Kako preveriti, ali je sporočilo pristno
V Sloveniji lahko pristnost preverite tako, da:
- pokličete banko ali operaterja na uradno številko,
- preverite sledilno številko paketa na uradnih straneh,
- na portalu Varni na internetu preverite opozorila.
Nikoli ne kliknite povezave, dokler ne preverite pristnosti.
Kam prijaviti spletno prevaro
Če posumite na prevaro, lahko ukrepate tako:
- prijavite na SI-CERT preko strani Varni na internetu,
- obvestite svojo banko,
- prijavite policiji (113 ali lokalna postaja).
Hitro ukrepanje pogosto prepreči nadaljnjo škodo.
Primer iz prakse
Starejši gospod iz Maribora je prejel SMS, ki naj bi bil od Pošte Slovenije, s prošnjo za doplačilo 1,99 €. Ko je odprl stran, je opazil nenavadno domeno. Sporočilo je preveril na spletni strani Pošte, kjer so potrdili, da gre za prevaro. Gospod je prevaro prijavil SI-CERT-u.
Pogosta vprašanja
Preverite, ali ima naslov https in ustrezne podatke o podjetju.
Prekinite uporabo naprave, spremenite gesla in po potrebi kontaktirajte banko.
Ne, vendar lahko z lažnimi sporočili poskuša pridobiti gesla.